ZDA so v severozahodni Nigeriji izvedle zračne napade na pripadnike Islamske države, kar pomeni zaostritev v boju proti oboroženim skupinam v regiji. Predsednik ZDA Donald Trump je dejal, da so bili napadi usmerjeni proti militantnim skupinam, ki so napadale krščanske skupnosti. Nigerijska vojska se že leta spopada s tovrstnimi skupinami, varnostna kriza pa prizadene tako kristjane na jugu kot muslimane na severu države. Trump je prek družbenih omrežij sporočil, da so bili ti »močni in smrtonosni« napadi izvedeni proti militantnim skupinam Islamske države, ki »ciljajo in brutalno ubijajo predvsem nedolžne kristjane«.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v usklajenem odzivu na odločitve nove ameriške administracije pod vodstvom Donalda Trumpa uvedli stroge omejitve vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Po poročanju tujih tiskovnih agencij gre za neposreden povračilni ukrep po tem, ko so ZDA uvedle vizumske omejitve za uradnike in državljane teh zahodnoafriških držav. Odločitev obeh držav sledi podobnemu koraku Nigra, kar nakazuje na vse večjo diplomatsko usklajenost znotraj Zveze sahelskih držav. Ukrep pomeni zaostrovanje odnosov med Washingtonom in sahelsko regijo, kjer so se v zadnjih letih zvrstili vojaški udari. Nove oblasti v Bamaku in Ouagadougouju se vse bolj oddaljujejo od tradicionalnih zahodnih zaveznic in krepijo vezi z drugimi globalnimi silami, predvsem z Rusijo. Prepoved vstopa za Američane bo po ocenah analitikov otežila delo humanitarnih organizacij in preostalih diplomatskih predstavništev v regiji, ki se že sedaj spopadajo z varnostno nestabilnostjo in omejitvami gibanja.

Zahodnoafriški državi Mali in Burkina Faso sta v odziv na politiko ameriškega predsednika Donalda Trumpa uvedli prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil sprejet kot neposredno povračilo za odločitev Bele hiše, ki je državljane omenjenih afriških držav uvrstila na seznam oseb s popolno prepovedjo vstopa v ZDA. Po poročanju tiskovne agencije AFP je administracija v Washingtonu 16. v mesecu razširila svoj seznam potovalnih omejitev na skoraj 40 držav, kar je sprožilo diplomatske odzive in povračilne ukrepe v regiji. Odnosi med ZDA in zahodnoafriškimi narodi so se s tem korakom močno zaostrili, saj državi s tem ukrepom izražata nasprotovanje ameriški migracijski politiki. Prepoved vstopa za Američane predstavlja redek primer simetričnega diplomatskega odgovora manj razvitih držav na politiko velesile. Čeprav so razlogi za prvotno ameriško prepoved temeljili na varnostnih vprašanjih, Bamako in Ouagadougou trdita, da gre za diskriminatoren ukrep, ki zahteva odločen odgovor za zaščito nacionalnega dostojanstva.

Vladi Burkina Fasa in Malija sta napovedali uvedbo prepovedi vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta državi sprejeli kot neposreden povračilni ukrep po tem, ko je ameriški predsednik Donald Trump uvedel omejitve vstopa za njune državljane v ZDA. Gre za stopnjevanje diplomatskih napetosti med Zahodno Afriko in Washingtonom, pri čemer sta državi svojo potezo utemeljili z načelom recipročnosti v mednarodnih odnosih. Uradna Bamako in Ouagadougou sta v usklajenih izjavah sporočila, da ameriški državljani ne bodo več imeli dostopa na njuna ozemlja. Poteza sledi širšim spremembam v ameriški zunanji in priseljenski politiki pod vodstvom predsednika Trumpa, ki je v okviru svojih prizadevanj za zaščito nacionalne varnosti omejil vstop državljanom več držav. Ta ukrep predstavlja pomemben zunanjepolitični izziv, saj se regija Zahodne Afrike spopada z varnostno nestabilnostjo, kjer so ZDA doslej igrale določeno vlogo pri zagotavljanju logistične podpore.

Mali in Burkina Faso sta v ločenih izjavah napovedala prepoved vstopa državljanom Združenih držav Amerike. Zunanji ministri obeh držav so kot razlog navedli odločitev predsednika Donalda Trumpa, da prepove vstop državljanom Malija in Burkine Faso v ZDA.

Vlada Burkine Faso je napovedala uvedbo načela vzajemnosti pri vstopu v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev je neposreden odziv na predhodno potezo Washingtona, ki je 16. decembra 2025 zaostril pogoje za vstop na ameriško ozemlje in Burkino Faso uvrstil na seznam držav, za katere veljajo popolne vizumske omejitve. Uogaduška vlada je v uradnem sporočilu za javnost zapisala, da je seznanjena z novimi ukrepi ameriških oblasti in da bo v skladu z mednarodno diplomatsko prakso uveljavila enake omejitve za ameriške državljane, ki želijo vstopiti v to zahodnoafriško državo. Ta korak pomeni dodatno zaostritev diplomatskih odnosov med državama, ki so se v zadnjem obdobju spopadale z nestrinjanji glede varnostnih in političnih vprašanj v regiji Sahel.

Mali, Burkina Faso in Niger so ustanovili skupne vojaške sile, imenovane Aliansa držav Sahela (FU-AES), ki štejejo 5.000 vojakov. Namen zavezništva je boj proti islamističnim upornikom in krepitev varnosti v regiji Sahel, s čimer se odzivajo na naraščajoče geopolitične napetosti v zahodni Afriki.

Mali in Burkina Faso sta napovedala popolno prepoved izdajanja vizumov in vstopa v državo za državljane Združenih držav Amerike. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdili zunanji ministrstvi obeh zahodnoafriških držav, ki sta poudarili, da gre za neposreden povračilni ukrep. Ukrep je stopil v veljavo takoj in predstavlja odgovor na predhodne omejitve, ki jih je Washington uvedel proti njunim državljanom. Vojaški oblasti v Bamaku in Ouagadougouju sta se za ta korak odločili po tem, ko so Združene države Amerike pod vodstvom predsednika Donalda Trumpa sredi decembra omejile vstop prebivalcem teh dveh držav. Gre za zaostritev diplomatskih odnosov, pri čemer afriški državi vztrajata pri načelu vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Napovedana prepoved vstopa bo močno omejila potovanja ameriških diplomatov, poslovnežev in turistov v to regijo.

Vojaški oblasti Malija in Burkine Faso sta v torek napovedali prepoved vstopa za državljane Združenih držav Amerike. Ukrep je bil uveden kot neposreden povračilni odgovor na odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa, ki je pred tem prepovedal vstop državljanom obeh zahodnoafriških držav v ZDA. Odločitev sta v ločenih izjavah potrdila zunanja ministra obeh držav, pri čemer sta poudarila načelo vzajemnosti v mednarodnih odnosih. Malijsko zunanje ministrstvo je pojasnilo, da bodo za ameriške državljane z takojšnjim učinkom veljali enaki pogoji in omejitve, kot jih ZDA izvajajo za državljane Malija. Ta poteza predstavlja dodatno zaostritev v že tako napetih odnosih med Washingtonom in vojaškimi huntami v regiji Sahel. Napetosti so se stopnjevale od 16. decembra, ko je Trumpova administracija razširila potovalne omejitve na 20 dodatnih držav, vključno z Malijem, Burkino Faso in Nigrom. Te države so se pred kratkim odcepile od regionalnega bloka ECOWAS in oblikovale lastno združenje, kar je še dodatno destabiliziralo diplomatsko dinamiko v regiji. Bela hiša je svojo odločitev utemeljila z vztrajnimi napadi in varnostnimi tveganji v omenjenih državah, medtem ko afriške države ukrepe vidijo kot neupravičeno diskriminacijo.

Mali in Burkina Faso sta sprejela vzajemne ukrepe in prepovedala vstop ameriškim državljanom. Odločitev je odgovor na predhodno prepoved Washingtona za izdajo vizumov državljanom Malija in Burkine Faso sredi decembra.

V Bamaku, Mali, je potekalo srečanje voditeljev držav Sahelske zveze (AES), na katerem so sodelovali predsedniki Malija, Nigra in Burkina Fasa. Predsednik Burkina Fasa, Ibrahim Traoré, je bil sprejet s strani malijskega kolega Assimija Goïte. Srečanje je bilo ključnega pomena za utrditev podregionalnega sodelovanja.

V Bamakotu v Maliju je potekalo drugo srečanje voditeljev držav Konfederacije Sahelskih držav (AES). Na srečanju, ki je potekalo od 22. do 23. decembra 2025, so ocenjevali napredek pod malijskim predsedstvom in izvolili novega predsednika. Srečanja se je udeležil tudi predsednik Nigra, general Abdourahamane Tiani.